Lokacija: vzhodna Slovenija, zahodno od Sotle (mejna reka s Hrvaško)
Površina: 206 km2
Leto ustanovitve parka: 1981
Naravni pomen: 89 naravnih vrednot, skoraj ves park je ekološko pomembno območje, območje Natura 2000 (SPA) za 12 vrst ptic, območje Natura 2000 (SCI) za 15 živalskih vrst in sedem habitatnih tipov.
Mednarodni pomen: UNESCO – MAB biosferni rezervat Kozjansko & Obsotelje
Na stiku med Alpami in Panonsko nižino so ljudje in narava ustvarili edinstven mozaik cvetočih travnikov, tradicionalnih visokodebelnih sadovnjakov, vinogradov, domačij in poti, ki vodijo do njih. V tej mikroregiji se kulturna krajina, posejana z gradovi, samostani in cerkvami, prepleta s strmimi gozdnatimi pobočji, skritimi potoki in slikovitimi soteskami.
Edinstvena harmonija kozjanske krajine navdaja obiskovalce z neponovljivimi vtisi. Park se prilagaja željam in interesom javnosti z organiziranjem naravoslovnih dni ali študentskih (osnovnošolskih, srednješolskih in univerzitetnih) raziskovalnih taborov, vodenih ogledov srednjeveških trgov in gradov, starih mlinov, romarskih cerkva in turističnih kmetij za predhodno najavljene skupine.
Narava:
- 55 % območja pokrivajo gozdovi, 40 % pa kmetijske površine
- Mokrišča vzdolž Sotle
- Slikovita soteska reke Bistrice, soteska Zelenjak in zatrepna dolina Gruške
- Rastišče 950 vrst praprotnic in semenk
- Kraška krajina z vrtačami, suhimi dolinami, izviri, požiralniki, kraškimi jamami, brezni in osamelci
- Suhi travniki v Vetrniku in Oslici z izjemno rastlinsko in živalsko pestrostjo
- Nujčev hrast v Gregovcih, najdebelejši dob (Quercus robur) v Sloveniji z obsegom skoraj osmih metrov
- Habitat 120 ptičjih vrst
- Travniki in visokodebelni sadovnjaki so dom vijeglavke (Jynx torquilla), pivke (Picus canus), srednjega detla (Dendrocopos medius)...
Raba tal
Glavna raba tal v Kozjanskem regionalnem parku zadeva gozd, ki pokriva skoraj polovico celotnega območja (9.553 ha). Več kot četrtino območja pokrivajo travišča, 10% polja za pridelovanje različnih pridelkov, 7% druga kmetijska zemljišča, 4% naselja in 5% druge kategorije rabe tal (sl. 5). Gozdovi ležijo zlasti v gričevnatem svetu, polja za pridelovanje pridelkov pa na ravnicah v dolini Sotle, kjer so razmere za poljedelstvo najboljše.
Gozdno lastništvo
Struktura gozdnega lastništva je pomembna, saj so lastniki gozdov pomemben dejavnik v BSC. V območju Kozjanskega regionalnega parka je registriranih več kot 8.000 lastnikov gozdov s povprečnim deležem 1,5 ha.
Table 1 Forest ownership in Kozjansko Regional Park
Forest holding size |
Share of owners |
Share of forest area |
1 – 5 ha |
95 % |
60 % |
5 – 10 ha |
4 % |
20 % |
>10 ha |
1 % |
20 % |
Intenzivnost gospodarjenja
V Kozjanskem regionalnem parku prevladujejo gozdovi s srednjo intenzivnostjo gospodarjenja (43%). Sledijo jim gozdovi z veliko intenzivnostjo gospodarjenja (38%), 10% sestavljajo gozdovi z veliko intenzivnostjo gospodarjenja, 9% pa gozdovi z majhno intenzivnostjo gospodarjenja. Le 3% gozdov je brez načrtovanih ukrepov.
Forest management intensity |
% surface |
Without planned measures |
0,29 |
Small intensity |
8,60 |
Medium intensity |
43,19 |
Great intensity |
37,70 |
Very great intensity |
10,21 |
Total |
100,00 |
Wood biomass potential from forest
|
Available amount in m3 |
Reduction from possible felling |
Possible felling |
574.626,99 |
100 % |
Wood biomass |
252.835,88 |
44 % |
Available wood biomass |
229.850,80 |
40 % |
Economical available wood biomass |
201.119,45 |
35 % |
Available wood biomass in practice |
137.910,48 |
24 % |